Sokrivda podjetij v izraelskem sistemu administrativnih priporov: G4S

Click here for PDF

Sokrivda podjetij v izraelskem sistemu administrativnih priporov: G4S

Podjetje G4S, ki je nastalo z združitvijo družb Group 4 Falck in Securicor leta 2004, je največje varnostno podjetje na svetu, prisotno v 125 državah[1]. Na območju Palestine in Izraela deluje s pomočjo svoje podružnice, G4S Izrael[2]. Leta 2007 je G4S podpisal pogodbo z izraelsko zaporniško službo o dostavi varnostne opreme in zagotavljanju varnostnih storitev v vseh večjih izraelskih zaporih in centrih za pridržanje. G4S trenutno nudi svoje storitve številnim centrom za pridržanje in zaporom, v katerih so administrativno priprti Palestinci brez obtožnic ali sodnega procesa za šest mesecev na podlagi pripornih nalogov, ki se lahko obnavljajo v nedogled.

Zapori in centri za pridržanje: G4S dobavlja varnostno opremo zaporom Ketziot, Damon in Meggido kot tudi centroma za pridržanje in zasliševanje Russian Compound (Al-Moskobiyeh) in Kishon (Al-Jalameh)[3]. G4S je odgovoren za nadzorne sisteme teh ustanov, skrbi pa tudi za režim obiskovanja in sistem nadzornih kamer[4]. Podjetje prav tako skrbi za varnostno opremo in osrednjo nadzorno sobo v kompleksu Hasharon (zapor Rimonim), ki vključuje tudi del, namenjen palestinskim političnim zapornikom[5].

Sokrivda pri mučenju: Centra Al-Moskobiyeh in Al-Jalameh, za katera skrbi G4S, sta znana zaradi uporabe mučenja, tudi na otrocih[6]. Leta 2013 je tako v Al-Jalamehu na primer zaradi mučenja izraelskih izpraševalcev umrl pripornik Arafat Jaradat[7]. Administrativni pripornik Loai Ashqar je leta 2005 med mučenjem v Al‑Jalamehu utrpel zlom treh vretenc, kar je povzročilo stalno paralizo njegove leve noge[8]. Po Izraelsko vojaško pravo dovoljuje pridržanje pripornikov za zasliševanje do 60 dni, brez dostopa do odvetnika, kar učinkovito preprečuje primerne kontrole zasliševalnih metod.

Vojaška sodišča: G4S je vzpostavil in upravlja osrednjo nadzorno sobo ter periferne obrambne sisteme v zaporu Ofer na Zahodnem bregu[9], v katerem se prav tako nahajajo izraelska vojaška sodišča, ki izdajajo naloge za administrativni pripor.

Administrativni priporniki: V vseh zaporih in centrih za pridržanje, katerim storitve nudi G4S, so že bili zaprti administrativni priporniki. 1. marca 2013 je bilo v zaporu Ketziot 70 administrativnih pripornikov, v zaporu Ofer 56, v zaporu Megiddo pa jih je bilo 27.

Pripor v Izraelu: Zapori Ketziot, Megiddo, Al-Jalameh, Al-Moskobiyeh in Hasharon-Rimonim se vsi nahajajo v Izraelu. Izraelska politika pridrževanja političnih zapornikov z Zahodnega brega in iz Gaze v teh zaporih je po mednarodnem pravu nezakonita, kar določa 76. člen četrte Ženevske konvencije, ki prepoveduje premestitve zapornikov z zasedenih ozemelj. Te premestitve v kombinaciji z restriktivnim sistemom izdajanja dovoljenj za obiske, ki ga uporablja Izrael, pomenijo, da številne pripornike družine le redko obiščejo, če sploh[10].

Poziv k ukrepanju: Ko so tisoči Palestincev aprila 2012 začeli gladovno stavkati, da bi izrazili svoje nasprotovanje administrativnemu priporu, samicam in omejitvam družinskih obiskov, je 12 palestinskih civilnodružbenih organizacij pozvalo mednarodno gibanje za solidarnost, naj prepozna podjetje G4S kot odgovorno za aktivno sodelovanje pri kršenju mednarodnega prava in človekovih pravic, ki se odvija v izraelskih zaporih in centrih za pridržanje[11]. Poziv k ukrepanju je del palestinske kampanje Bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu.

Učinkovitost mednarodnega pritiska: Zaradi mednarodne akcije proti G4S je podjetje izgubilo pogodbe v Evropi, med drugim z univerzo v Oslu, Študentsko organizacijo univerze v Dundeeju in britanskim energetskim podjetjem Good Energy[12]. Več danskih dobrodelnih organizacij je oznanilo, da ne bo več sprejemalo donacij od G4S. Tudi G4S ni ostal imun za pritisk javnosti in je obljubil, da bo prekinil pogodbe, na podlagi katerih nudi storitve naselbinam in kontrolnim točkam na zasedenem Zahodnem bregu. Kljub temu pa ni podjetje sporočilo nobenih določenih datumov za prekinitev teh pogodb, prav tako je ignoriralo kritike o svoji vlogi pri upravljanju zaporov na zasedenih ozemljih in Zahodnem bregu[13].

Profili otrok v administrativnem priporu:

Emad Al-Ashhab: Ko je imel 17 let, je bil Emad aretiran in pridržan za skoraj eno leto na podlagi štirih zaporednih nalogov za administrativni pripor. Na dan aretacije so mu izraelski vojaki na glavo nataknili volneno vrečo, vklenili njegove roke in noge ter ga po celem telesu pretepli s palico. Prav tako so mu s cigaretnimi ogorki opekli roko[14]. Raziskava 50 primerov otroški zapornikov, ki jo je med letoma 2000 in 2001 izvedla mednarodna organizacija za pravice otrok Defense for Children International, je razkrila, da so bili vsi intervjuvani otroci žrtve mučenja, 95 % pa so jih vojaki med aretacijo pretepli[15]. Emad je bil priprt v zaporu Ofer, ki ga je upravljal G4S.

Salwa Salah: Salwa je imela 16 let, ko so jo izraelski vojaki in pripadniki izraelske varnostne službe (ISA) nasilno odvedli z njenega doma v Betlehemu. Sedem mesecev je bila administrativno priprta v zaporu Damon, ki ga je upravljalo podjetje G4S. Po obisku Salwe v zaporu se njena mati spominja: »Jokala je in me rotila, naj ji pomagam oditi od tukaj in se vrniti domov. Ponavljala je, da ni bila proti njej vložena nobena obtožnica in da ni nobenega razloga za njen pripor. Želela se je vrniti v šolo in zelo je bila razburjena, ker je manjkala pri pouku. […] Srce se mi je trgalo, saj sem vedela, da moram pustiti hčerko v tem nesrečnem kraju. Tako sem bila razburjena, da sem začela jokati. Po 30 minutah so pazniki v zaporu začeli kričati na nas, naj nemudoma zapustimo zgradbo. Kot da bi bili živali.«[16]